Zelenjava

By | 02/07/2010

Zelenjava je najpogosteje uporabljeno živilo, ki ga lahko pridelamo sami ali nakupimo. Seveda je zelo odvisna kvaliteta hrane od načina pridelave. Če zelenjavo pridelujemo kot vrtičkarji ali kmetovalci, smo veliko bolj pozorni na to, kaj uporabljamo kot sredstvo za gnojenje in zaščito rastlin.

Najprej pa spoznajmo nekatere lastnosti posameznih vrst zelenjave.

POVRTNINE

Artičoka
Opis: Je osatu podobna dvoletna rastlina z razvejanim deblom, ki je visoko 1,5 m. Poganjki se vsako leto obnavljajo . Listi so zgoraj zeleni, spodaj pa beli in dlakavi. Vijoličasto modri cvetovi so zbrani v glavice. Cvete pomladi in poleti.

Pridelava: Artičoke gojijo le v toplejših krajih, ker so občutljive na mraz, pri nas pa raste le po vrtovih. Liste nabiramo spomladi, koreniko pa skopljemo jeseni. Za hrano uporabljamo še neodprte glavice.

Zdravilnost: Artičoka ima ugodne zdravilne učinke zaradi glikozidov in čreslovin, predvsem pa zaradi grenčin, ki pomagajo pri težavah z jetri in žolčnikom.  Blaži napenjanje, odstranjuje maščobe, in holesterol, zmanjšuje poapnenje žil, pomaga pri revmi, artritisu in protinu, niža sladkor v krvi, pospešuje odvajanje vode. Uporabljamo tinkturo, vino in prevretek. Obkladki in umivanje s prevretkom čistijo kožo na obrazu in jo poživljajo. Presno artičoko uživamo pri slabokrvnosti in rahitisu. Neodprti cvetovi so cenjena zelenjavna poslastica.

Beluši – šparglji
Opis: So izjemno bogat vir glutaniona, antioksidanta, ki močno učinkuje proti raku. Je korenasta trajnica z močno razraslimi zelenimi stebli, ki jih poraščajo kratki stranski poganjki. Pravi listi so okrneli  in imajo obliko majhnih luskic. Beluše gojijo zaradi okusnih mladih poganjkov, ki poženejo spomladi iz korenike. V kuhinji uporabljamo kuhane poganjke za priloge, omake, mineštre in rižote. Po ljudskem izročilu so tudi afrozidiak.

Zdravilnost: Šparglji delujejo kot pomirjevalo in vzbujajo tek. Nižajo tudi krvni sladkor. Sirup, ki ga pripravijo kot izvleček vršičkov pomaga pri težavah z dihali, tudi pri težjih obolenjih. V davnini so šparglje uporabljali kot sredstvo za odvajanje vode. Če jo žvečimo, ugodno deluje pri težavah v ustni votlini in posebno pri zobobolu.  Že v srednjem veku so jih izdelovali v obliki sirupa. Šparglje gojijo ali jih najdemo kot vršičke tudi v naravi. Imajo zelo veliko vitaminov zlasti A, B,C,E, folno kislino, veliko cinka in balastne snovi, ki vzpodbujajo prebavo in presnovo. Zeleni šparglji imajo več vitamina C in klorofila.

Previdnost: Uživanje odsvetujemo bolnikom s protinom, aterosklerozo, akutnim sklepnim revmatizmom, sečnimi kamni in vnetjem sečil.

Česen

Opis: Je čebulasta in odporna trajnica.  Čebulica je pokrita s tankimi opnami in je sestavljena iz več manjših čebulic v obliki strokov. Uporabljamo čebulice, ki jih posušimo na soncu in hranimo na suhem.

Zdravilnost: Poleg eteričnega olja vsebuje ogromno mikroelementov in rudninskih snovi, pa tudi vitamine: A, B1, B2, PP in C. Je eden od najučinkovitejših naravnih antibiotikov, deluje tudi proti virusom in zajedavcem  v prebavnem traktu. Deluje tudi kot izvrstno razkužilo. Preprečuje  arteriosklerozo in različne črevesne težave. Pospešuje izkašljevanje, niža krvni tlak in holesterol, čisti kri in izboljšuje prekrvavitev, zavira staranje.  Predniki so verjeli, da spodbuja spolno slo in preganja demone. Pomagali so si z njim tudi pri zelo hudih boleznih kot so kuga ali kolera. Uspešen je bil celo pri encefalitisu. Česen deluje pri revmatizmu, katarju, vročini, gripi. Z njim si natiramo mesta pri nevralgiji, žuljih in bradavicah. Pomaga tudi pri aknah in ekcemu. Spodbuja delovanje žolča.

Previdnost: Neprimeren je za ljudi z nizkim krvnim tlakom, dermatozo in razdražljivim želodcem in črevesjem, odsvetuje se doječim materam in za jetrne bolnike.

Fižol  (stročnice, vse vrste fižola in leča

Učinkovito znižuje holesterol.  Kuhan fižol v povprečju za 10% zniža holesterol. Uravnava krvni sladkor in je zato odlična hrana za diabetike. Povezan je z manjšo pojavnostjo nekaterih vrst raka.  Vsebuje zelo veliko vlaknin.  Pri večini ljudi sicer povzroča prebavne pline. Spada med najbogatejšo zelenjavo, še posebej suh fižol pa ima veliko beljakovin in ogljikovih hidratov. Vsebuje pomembne prehranske vlaknine, predvsem pa veliko železa, kalcija in žvepla.

Hren
Hren izvira iz Rusije. Pri nas lahko dobimo tudi divji hren, korenine pa izkopljemo od septembra do februarja. Vsebuje veliko vitamina A in C, zelo dobro vpliva na zamašene sinuse. Znan je kot zdravilo za skorbut, saj odkrivajo v njem antibiotične lastnosti.

Ingver
V Aziji ga že stoletja uporabljajo proti navzeji, bruhanju, glavobolu, koleri, prehladu, driski, bolečinam v želodcu, revmatizmu in živčnim boleznim . Je dokazano zdravilo proti slabosti in morski bolezni. Pomaga pri migrenskem glavobolu in osteoartritisu.  Lajša težave pri ravmatoidnem artritisu, deluje proti strjevanju krvi, kot antibiotik za salmonelo in stafilikoke. Je antidepresiv, deluje proti driski in je močan antioksidant. Učinkovito deluje proti raku. Ima kar 22 pomembnih zdravilnih sestavin. Rastlino lahko gojimo tudi v lončkih.

Jajčevci
Vsebujejo snovi, imenovane glikoalkaloidi. Te so sestavili v zdravilno kremo, s katero so zdravili kožnega raka, na primer bazaliom. Uživanje jajčevcev znižuje holesterol v krvi in zmanjšuje nekatere škodljive posledice  mastne hrane. Ima tudi antibakterijske in diuretične lastnosti.

Korenje
Navadno korenje je podobno divjemu korenju, le da gojene vrste razvijejo debele in mesnate korenine rumeno oranžne barve. Raste po vsej Evropi in je ena od najpogosteje gojenih povrtnin. Za prehrano uporabljamo predvsem korenine, ponekod pa tudi liste in semena.  Vsebuje veliko učinkovin, predvsem karoten (provitamin A), poleg tega pa še vitamin C, vitamine B-kompleksa, minerale zlasti kalij, lecitin in eterično olje.

Zdravilnost: Ureja delovanje črevesja in jeter, spodbuja nastajanje mleka, pospešuje izločanje vode in odpadnih snovi ter pomirja.  Posebno je priporočljivo uživanje korenja pri pomanjkanju vitaminov , ko pride do težav z drisko ali zaprtjem. Sok koristi pri artritisu in protinu. Nastrgano korenje lajša opekline.  Maske in losjoni pomirjajo, pomlajujejo kožo in odpravljajo pege.  Pomaga tudi pri artritisu , bronhitisu in astmi.

Zanimivost: Iz cveta korenja pridobivajo barve za slikanje miniatur, korenje imajo zelo rade živali.

Kumara
Opis: Kumara je enoletna rastlina iz družine bučnic, plod je podolgovate oblike, bradavičast, različne velikosti.  Sveže kumare imajo 95% vode in so zaradi tega izredno osvežujoče. Posebno blagodejno delujejo ob poletni vročini.

Zdravilnost: Vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje vode in preprečujejo vnetja. Rudninske snovi ugodno vplivajo na ledvice, črevesje in pljuča. Kumare imajo veliko joda, apna, železa in fosforne kisline. Pomagajo tudi pri artrozi in protinu. Pomirjajo vneto in nečisto kožo, zato so jih že v davnini uporabljali v kozmetiki. Kumarični sok varuje kožo pred vetrom in sončnimi žarki.  Ima še naslednje zdravilne lastnosti: pomagajo pri zastrupitvah, aknah, kolikah in vnetju črevesne sluznice, sečnih kamnih, luskavici, gubah in pegah, razširjenih porah in površinskem vnetju kože, pa tudi pri razpokanih ustnicah.

Blitva
Je bogata z različnimi protirakavimi in antioksidantnimi snovmi, tudi z luteinom, vitamini C, A in K, vsebuje tudi železo, kalcij  in beta karoten. Zavira širjenje raka dojke in drugo napredovanje vseh vrst raka. Vsebuje veliko oksalatov, zato ne priporočamo ljudem z ledvičnimi kamni.

Brokoli
Je izjemen vir različnih zdravilnih snovi. Bogat je z mnogimi dobro znanimi antioksidanti, kot so kvercetin, glutanion, beta karoten, indoli, vitamine B,  C, A, lutein itd. Vsebuje, kalcij, kalij, fosfor in ogromno vlaknin.  Izjemno močno zavira raka, še posebej pljučnega raka, raka debelega črevesa in raka dojke. Pospešuje odstranjevanje estrogena in tako pomaga zavirati raka dojke. Bogat je z vlakninami, ki znižujejo holesterol.  Deluje proti virusom in tudi proti ulkusu.  Vsebuje krom, ki pomaga uravnavati inzulin in krvni sladkor. Pomaga pri ravnovesju tekočin v telesu.  Najbolj učinkovit je surov ali le malo kuhan, saj se ob kuhanju uničijo indol in glutation, ki pomagata prav pri odpravljanju viška estrogena in pomagata pri raku dojke.

Brstični ohrovt
Spada v družino križnic in ima nekatere podobne lastnosti kot brokoli in zelje. Deluje proti raku, proti estrogenu in vsebuje različne antioksidante, minerale in vitamine, zlasti C in E vitamin. Ima veliko železa in betakarotena . Ugodno deluje na prebavo in preprečuje raka na debelem črevesju.  Ima izjemne hranilne vrednosti.

Bučke
So posebno bogate z beta karotenom, antioksidantom, ki pomaga varovati pred številnimi boleznimi, tudi pred srčnim napadom, rakom in degeneracijo rumene pege.

Cvetača
Spada v družino križnic in vsebuje veliko snovi, ki delujejo proti raku in uravnavajo hormone, podobno kot brokoli in zelje. Še posebej varuje pred rakom dojke in rakom debelega črevesa. Jemo jo le malo kuhano ali surovo, kajti ob kuhanju se uniči nekaj najpomembnejših snovi. Cvetača vsebuje veliko vitaminov C, K, biotin in druge. Vsebuje sulforan, ki pomaga nadzirati karcinogene snovi. Kalij, vitamini in minerali pomagajo vzdrževati normalno tekočinsko ravnovesje. Poznamo belo in zeleno cvetačo, ki vsebuje še več zdravilnih snovi.

Čebula (šalotka, drobnjak, mlada čebulica, por)
Opis: Čebula je dvoletna rastlina z veliko okroglo podzemsko čebulo, ki jo obdajajo tanke suhe opne. V notranjosti so sočne in mesnate luskoliste. Cvete poleti .

Zdravilnost: Je eno najstarejših zdravil. V Mezopotamiji je veljala za univerzalno zdravilo, ki je izjemno močan antioksidant. Vsebuje številne učinkovine proti raku. Je najbogatejši vir antioksidanta kvercetina, ki pa ga dobimo samo v šalotki ter v rumeni in rdeči čebuli. Pri ljudeh zavira raka želodca. Redči kri, znižuje LDL holesterol, zvišuje koristni HDL holesterol (priporočljiva je polovica čebule na dan). Preprečuje krvne strdke, učinkuje proti astmi, kroničnemu bronhitisu, senenemu nahodu, diabetesu, arteriosklerozi in infekcijam. Deluje kot  antibiotik in učinkuje proti virusom. Kvercetin učinkuje kot pomirjevalo. Čebula poslabšuje zgago, lahko napenja in povzroča vetrove. Deluje kot razkužilo in pospešuje delovanje ledvic, odpravlja dušične odpadne snovi in črevesne zajedalce.  Znižuje tudi sladkor v krvi in dobro vpliva na starejše ljudi.  Kot poparek, prevretek, tinktura, vino ali sirup pomaga pri obolenjih sečil, izvleček pa zdravi obolenja ustne votline in grla. Vroči čebulni obkladki pomagajo pri čirih.

Previdnost:  Ni priporočljiva za otročnice in bolnike z obolenji jeter ter prebavnimi motnjami, predvsem surova čebula, in vsem, ki so nagnjeni h krvavitvam ali vnetju kože.

Čili
Spodbuja sistem razgrajevanja krvnih strdkov, odpira sinuse in dihalne poti, raztaplja sluzi v pljučih, pomaga pri izkašljevanju, preprečuje bronhitis, emfizem in želodčni čir. Kapsicin, ki daje čiliju pekoči občutek, je močan analgetik. Če ga vdihavamo, olajša glavobol. Pekoča mleta paprika iz čilija vsebuje veliko naravnega aspirina, deluje antibakterijsko in antivirusno. Čili ne poškoduje želodčne sluznice.

Drobnjak
Je po rodu podoben čebuli, raste pa kot grmiček, Ima tudi podobne lastnosti in vitamine, predvsem obilo vitamina C.

Feferoni
Opis: Je plod zimzelene grmičaste rastline s pokončnim razvejanim steblom in izrazito žilnatimi listi. Doma je v Južni Ameriki, od 16. stoletja dalje pa je razširjen po vsem svetu. Uporabljamo plodove, ki jih nabiramo, ko popolnoma dozorijo in jim pustimo del peclja. Posušimo jih in stremo, tako bo organizem lažje asimiliral vse snovi.

Zdravilnost: Feferoni vsebujejo veliko vitaminov, alkaloid kapsicin, ki mu da oster okus, mineralne snovi in elemente v sledeh. Koristni so za spodbujanje krvnega obtoka, Vsebujejo veliko vitamina C, E in folne kisline, so bogat vir betakarotena. Spodbujajo sproščanje endorfinov in odpirajo zamašene dihalne poti. Pomagajo pri uravnavanju delovanja črevesja ter pri hemeroidih in motnjah v delovanju jeter. Pomagajo tudi pri revmi in artrozi. Ima antioksidantne lastnosti pri preprečujejo gnitje v črevesju.

Previdnost: Feferoni niso primerni za ljudi, ki imajo preveč želodčne kisline, razjede na želodcu in dvanajsterniku, nasploh jih uživamo zmerno in previdno.

Krompir
Opis: Je enoletna rastlina iz družine razhudnikov. Nadzemni deli so strupeni,  krompirjevi gomolji pa so v glavnem sestavljeni iz vode, ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob. Vsebujejo rudninske soli, kot so kalij, železo, kalcij, natrij, magnezij, mangan, baker in žveplo. Sestavljajo ga tudi pomembni vitamini: B1, B2, B6, pantotenska in folna kislina, C vitamin pa se s shranjevanjem zmanjšuje. Vsebuje tudi vitamin K in niacin.

Zdravilnost: Krompir se uporablja za prehrano, pomaga pa tudi pri zdravstvenih težavah. Ugodno deluje pri gastritisu, razjedah na želodcu ter pri vnetju debelega črevesa.  Obkladek iz krompirja deluje blažilno in protivnetno. Pomaga tudi pri kožnih vnetjih. Ima tudi protirakave inhibitorje varuje pred zvišanim krvnim tlakom in kapjo. Deluje tudi nekoliko estrogensko.

Opozorilo: Nekateri deli krompirja kot so kalčki, na svetlobi pozeleneli deli gomoljev vsebujejo alkalkoid solanin, ki je strupen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja