Pračlovek in pramorje

By | 20/01/2012

Tako rastline kot živali so nosili v sebi enake elemente in minerale kot pramorje ali vode.  Zemlja se je spreminjala, nastopale so velike spremembe, z evolucijo pa se je razvilo prvo človeku podobno bitje, pokončni človek ali Homo sapiens.

V začetku je bil človek povsem odvisen od narave – od sonca, zemlje, vode in zraka.  Takrat je bil tako nebogljen,  vendar je spoštoval naravo. Še danes živijo preprosta ljudstva, ki neizmerno zaupajo skrivnostni moči narave.

Vse to so doživljali tako prvi prebivalci zemlje kot tudi napredna ljudstva človeških civilizacij. Ko so se oblikovali v medsebojne plemenske skupnosti, so najprej živeli složno, pomagali so si v boju za preživetje. Če so morali ubiti žival, so posegali v naravo samo toliko, da so preživeli. Meso pa je v njihovi genski strukturi spreminjalo tudi njihov značaj.

Iz preprostega nabiralca plodov narave, se je v njem kopičil adrenalin, pogum, agresija in boj za prevlado. Tedaj je še živel tako, da je pustil živeti tudi naravi, živalim in rastlinstvu.

Spomnimo se, kako težko se je odvijalo življenje, ko so bile na zemlji ledene dobe, kako malo je bilo življenja. Pa je zasijalo Sonce, ta čudež življenja. Razvijalo se je rastlinstvo, množile so se živalske vrste.

Človek je postajal vse bolj izkušen. Znal si je poiskati hrano, posejati žito. Udomačil je prve živali (najprej psa)  in imel je veliko več znanja, kot si danes predstavljamo. Ni poznal ure, ne abecede. Natanko pa je vedel, kdaj je primeren čas za dogajanja v njegovem življenju.

Znal je moliti, prositi bogove narave in se jim tudi primerno zahvaliti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja