Sonce in Zemlja

By | 27/01/2012

SONCE je bilo kot oče. ZEMLJA kot mati.  Na Zemlji so bili bujni gozdovi, ki so jo varovali in nudili zavetje živalim. Človeška duša pa se je spreminjala. Vedno več nemira je imel človek v sebi, boril se je za nove življenjske možnosti.

Najbolj usodni korak je storil, ko je postal UBIJALEC. Ubil je sočloveka. Naravo je izkoristil zato, da je ubijal. To je počel s kamnom, lokom ali sulico. Les ni uporabljal le za topel dom ampak za gradnjo bojnih ladij. Puščave so postale večna rana zemlje, ki se ni nikoli več zacelila.

SONCE,  ki je prej nudilo življenje mogočnim drevesom ob Sredozemlju je pokazalo tudi svojo UNIČUJOČO MOČ.  Puščava je žarela v njegovi ognjeni svetlobi dneva  in se močno ohladila, ko je sonce zašlo.

Vse prve civilizacije so spoštovale SONCE kot vrhovno božanstvo. Planeti, Sonce, Luna, ozvezdja so bila že v najzgodnejših civilizacijah  božanstva, ki so jih ljudje častili, se jih bali in jih slavili.

Človek pa se je spremenil tudi v naših bližnjih civilizacijah. Suženjstvo v starem Egiptu, njegov mogočni razcvet in zaton. Grčija je bila zibelka znanja, kulture,  in obenem čas krutih vojn. Rimski imperij.

Še danes ni jasno ali so ta ljudstva nastala z razvojem človeka ali so nekakšni »prišleki«. Spomnimo se prvih kristjanov in smrti Jezusa Kristusa. Vojne in nasilje je v tistem času postajalo vse bolj grozovito.

Človek pa je vse bolj pozabljal na svojo mater – ZEMLJO,  in na svojega očeta – SONCE.

Pozabljal je, da je tu na zemlji kot OTROK, ki naj varno hodi po svetu, se uči in spoštuje svoje starše.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja