Vsak mesec eden od jajčnikov sprosti jajčece  v jajcevod. Če se oplodi, se zasidra v maternico in povzroči nosečnost. Če se jajčece ne oplodi, se med menstruacijo odlušči z maternično sluznico vred.

Zunanji organi

Spolovila se od ženske do ženske razlikujejo po obliki in velikosti. Sestavljajo ga sramni ali Venerin griček, območje maščobnega tkiva, ki ga pokriva koža z dlakami. Veliki ustnici  obdajata nožnično ustje, mali ustnici, pa obdajata ščegetavček.  Ščegetavček je poseben organ, ki je analogen moškemu penisu in je erotično najbolj občutljiv del spolovil.  Med spolno dejavnostjo se zveča in otrdi.

Notranji organi

Notranja spolovila pri ženski obdajajo  kosti medeničnega obroča.  Notranji organi so jajčniki, jajcevodi, maternica, maternični vrat  in nožnica  Maternica leži v sredini medenice, pred njo je sečni mehur, za njo  je danka in čvrsto jo podpira dvojna guba elastične vezi.

Nožnica

Nožnica je okrog 8 cm dolga cev, ki ne služi le za prehod za moški penis ampak tudi kot porodni kanal. Da se lahko prilagodi obema funkcijama, se lahko po velikosti in prožnosti izredno spreminja. Vsebuje mišične snope, ki so bogato preskrbljeni s krvjo, s temi med spolnim vzdraženjem nabrekne.

Maternični vrat

Je ozka struktura z debelimi stenami, leži v spodnjem sprednjem delu maternice in vodi v zgornji konec vagine. Njegov notranji del je odprtina med maternico in nožnico.

Maternica

Je votel, hruškast organ, ki leži v sprednjem spodnjem delu trebušne votline za sečnim mehurjem.  Sestavljena je iz močnih mišic, ki so najmočnejše v človeškem telesu in se lahko prilagodijo zrelemu plodu, ga izstisnejo skozi porodni kanal, v šestih tednih po porodu pa se spet vrnejo v začetno obliko.

Maternične stene sestavlja čvrsta mišičnina, z notranje plasti pa jih prekriva služnična plast-endometrij, v katerega se vzgnezdi oplojeno jajčece. Če jajčece ni oplojeno se med menstruacijo endometrij odlušči.

Jajcevod

Je kraj, kjer kmalu po ovulaciji semenčica sreča jajčece. Cevka je dolga okrog 10 cm in je lijakaste oblike in se konča z resičastim robom. Z notranje strani jajcevoda so celice, ki usmerjajo zrelo jajćece od jajčnika po jajcevodu v maternico.

Jajčnika

Sta endokrina žleza. Ležita v spodnjem delu trebušne votline. Proizvajajo jajčeca, ki so pripravljena za oploditev in izločata hormone estrogen in progesteron, določata menstruacijski ritem in ženske spolne značilnosti. Ob svojem rojstvu ima ženska 400.000,00 jajčec , ki jih bo ženska imela vse življenje. V vsakem jajčniku je na tisoče jajčec, dozori pa običajno le eno jajčece mesečno, se izloči v jajcevod in  je primerno za oploditev.

Menstruacijski ciklus

Menstruacijski ciklus se običajno začne pri deklicah med 11. in 14. letom. Prvi ciklusi so običajno neredni, to urejanje traja eno do dve leti. Vsak ciklus navadno traja 28 dni, vendar je lahko trajanje od ženske do ženske različno  Delovanje menstrualnega ciklusa uravnava jo hormoni in kemične snovi, ki nastajajo v hipotalamusu (v možganih) in v jajčnikih. Pred pričetkom ovulacije se stene zadebelijo in se napojijo s krvjo.  Oplojeno jajčece se vgnezdi v steno, če pa ne pride do oploditve se jajčece in zadebeljena stena odluščita in izloćita med menstruacijo. Po 45. letu postajajo ciklusi neredni in  ponehajo. Temu obdobju pravimo menopavza.

The post Ženska spolovila appeared first on Vedeževalka Reneja.

Plast kože nad dojkami je mehkejša kot drugje po telesu in koža bradavice je še posebej tanka. Tu so znojnice in lojnice. Bradavica je cilindrične ali stožčaste oblike, ki se odziva na spolno draženje. V vsaki dojki je 15 do 20 skupin mlečnih žlez, ki ležijo v maščobnem tkivu.

Mlečna izvodila potekajo od žilnih skupin skozi bradavico in se odprejo na vršičku. Med nosečnostjo sproščanje določenih hormonov iz  posteljice in hipofize povzroči, da se dojke povečajo in izdelujejo dovolj mleka za dojenje.

Razvoj prsi

Velikost prsi  in oblika dojk se spreminjata od ženske do ženske, prav tako se spreminjajo v različnih življenjskih obdobjih. Hormoni so intenzivni med menstruacijskim ciklusom in v nosečnosti. Plod ima že v 5 mesecu nastavek prsnih žlez. Obliko dojkam dajejo mlečne žleze in maščobe in ne moremo vplivati z njimi s pomočjo teleovadbe, saj nimajo mišic.

SIMPTOMI

Pomembno je redno opazovanje dojk, da preprečimo rast škodljivih tumorjev.

The post Prsi appeared first on Vedeževalka Reneja.

Ti organi so deloma zunanji – modnik (skrotum), v katerem sta modi  (testisa), in moški spolni ud (penis), deloma pa notranji – obsečnica (prostata) in različni organi, ki zbirajo in skladiščijo spermo.

Moška spolovila so sestavljena:

·         Ureter (sečevod)

·         Sečni mehur

·         Semenovod

·         Obsečnica

·         Sečnica

·         Erektilno tkivo

·         Danka

Penis

Je organ, v katerem leži večina sečnice. Spolno poželenje privede do erekcije penisa, mehko gobasto tkivo se napolni s krvjo, tako, da se penis podaljša in otrdi. Brecila erektilnega dela je sposobna precejšnjega nabrekanja med erekcijo, ko se nabijejo s krvjo. Po ejakulaciji seme vstopi v sečnico in potuje po njej v semenski tekočini ali spermi.

Moda

Modi imata dve funkciji: izdelujeta seme in izdelujeta moški hormon, testosteron, ki je odgovoren za razvoj moških spolovil in telesnih dlak ter mutiranja glasu v puberteti.

SIMPTOMI

Običajno so vidni simptomi na zunanjem delu.  Izcedek iz sečnice je pogosto povezan s spolno prenosljivimi boleznimi. Kri v spermi je pogosto povezana zaradi pretirane spolne dejavnosti.  Oteklina ali videz mod ali penisa je znak druge osnovne bolezni.

The post Moška spolovila appeared first on Vedeževalka Reneja.

Organe sečnega sistema  sestavljajo : dve ledvici, dva sečevoda, sečni mehur in sečnica. Moška sečnica je dolga okrog 25 cm in je istočasno izvodilo za seč in izvodilo za seme. Pri ženski je sečnica dolga le 25 mm in leži tik pred spolovilom.

Kako sečila delujejo?

Ledvice so odgovorne za precejanje odpadnih snovi iz krvi, tako da je ta ves čas prečiščena.

Precejena tekočina se zliva v osrednji predel ledvic, pri tem se nekatere snovi spet vsrkavajo v kri, s čimer se kontrolirajo količine kislin, soli in vode v telesu.  Tekočina, ki ostane je seč, ta kaplja po sečevodih v mehur, ki ga zapira mišični obroček, občasno se le ta odpre in spusti seč skozi sečnico iz telesa.

Kako ledvici filtrirata kri

Ledvice sestavlja na milijone filtracijskih enot, glomerulov, ki ležijo v ledvični skorji in so klobčiči drobnih arterij preskrbljenih s krvjo iz ledvične arterije. Vsak klobčič obdaja čašast organ, Bowmanova ovojnica, ki se nadaljuje v tubul, kjer se velika večina precejene vode in drugih snovi reabsorbira nazaj  v kri, preostala tekočina, sekundani urin pa odteče v mehur.

SIMPTOMI

Najpogostejša je okužba v mehurju, to se pokaže kot težava pri uriniranju in zvečanje količine iztočenega urina. Bolečino pri uriniranju ali izcedek lahko povzroči kakšna spolno prenosljiva bolezen.

The post Sečila appeared first on Vedeževalka Reneja.

Hormoni pomagajo uravnavati notranjo kemijo telesa, njegove reakcije na lakoto, stres, okužbe, in bolezni ter njegovo pripravo na telesno aktivnost.

Hipofiza

Je za fižol velik organ, ki leži tik pod možgani. Njena najpomembnejša vloga je spodbujanje in usklajevanje drugih endokrinih žlez, tako, da proizvajajo svoje lastne hormone. Izdeluje rastni hormon in hormone, ki nadzorujejo količino seča in krčenje maternice med porodom.

Vpliva na delovanje drugih endokrinih žlez kot so: ščitnica, nadledvičnici, jajčnika in moda.

Ščitnica

Ta žleza leži v vratu tik pod Adamovim jabolkom. Odgovorna je za izdelovanje hormonov, ki nadzorujejo telesno presnovo in uravnava telesno temperaturo.

Obščitnice

Te štiri žleze ležijo za ščitnico. Hormon, ki ga proizvajajo nadzoruje raven kalcija in fosforja, ki sta bistvena za zdrave kosti in za učinkovito delovanje živcev in mišic.

Nadledvičnici

Nadledvičnici ležita tik nad ledvicami. Vsako žlezo sestavljata dva dela: skorja in sredica, ki imata dve različni funkciji. Nadledvična skorja proizvaja steroidne hormone, ki pomagajo uravnavati količino sladkorja, soli in vode v telesu in vplivajo na poraščenost telesa. Sredica nadledvičnic proizvaja hormona adrenalin in noradrenalin, ki zvečata dotok krvi  v mišice, srce in pljuča kot odziv na razburjenje ali stres.

Trebušna slinavka

Leži v zadajšnjem delu trebušne votline za želodcem. Proizvaja encime, ki tečejo v dvanajsternik, kjer presnavljajo hrano, izdeluje tudi hormon insulin ali glukagon, ki imata pomembno vlogo pri uravnavanju glukoze v krvi. Glukoza je poglavitni vir energije za vse telesne celice, insulin pa celice vspodbuja, dajo vsrkavajo v zadostnik količinah.

Jajčnika

Jajčnika sta endokrini žlezi, ki proizvajata spolne hormone in jajčeca. Ženska ima ob svojem rojstvu 400.000,00 jajčec. Jajčnika sta velika okoli enega centimetra in sta fižolaste oblike. Jajcevoda  visita čez jajčnika, tako da po ovulaciji jajčece lahko pade v jajcevod.

Moda

Modi sta dve. Visita v kožni vrečki, ki jim pravimo modnik –mošnja. Hormon, ki ga izločata, testosteron, je odgovoren za začetek pubertete in določa razvoj moških značilnosti.

SIMPTOMI

Do motenj pride, ko se koncentracija hormona zveča ali zmanjša, ker spravi v nered telesno kemijo. V povezavi z delovanjem insulina se lahko pojavi sladkorna bolezen, lahko se pojavi utrujenost, hujšanje, debelost, pretirano potenje.

The post Endokrini sistem appeared first on Vedeževalka Reneja.

Kako je sestavljen mezgovni sistem

Mezgovni sistem je pomemben del človeškega telesa, ki ga sestavljajo limfne žile, bezgavke in limfni organi. Ta sistem je pomemben za zaščito telesa pred okužbami in škodljivimi snovmi ter za uravnavanje tekočin v telesu. V tej razpravi bomo podrobneje opisali sestavne dele mezgovnega sistema in njegovo funkcijo v telesu.

Sestavljajo ga bezgavke (limfne žleze), ki jih je največ v vratu, pazduhah in dimljah, in žilice, ki jih povezujejo in ki jih imenujemo mezgovnice.

Bezgavke proizvajajo limfocite, ki so ena od vrst belih krvničk, in protitelesa, ki branijo telo pred okužbami. Žleze in vranica delujejo kot pregrada  proti širjenju okužbe, tako da ujamejo mikrobe, ki povzročajo okužbe, potujoče po mezgovnicah in jim tako preprečijo, da bi dosegli življenjsko pomembne organe.

Pri okužbi bezgavke blizu površine kože pogosto vidno otečejo in lahko začnejo boleti.

Limfni sistem je odgovoren tudi za prenašanje hranil in kisika iz krvi v vse telesne celice.

Vranica

Je v bistvu velika bezgavka, ki se ukvarja s presnovo železa, skladiščenjem krvničk ter izdelavo in uničevanjem krvničk. Ko se rdeče krvničke postarajo, vranica pomaga jetrom pri odstranjevanju teh krvničk iz obtoka. Vranica tudi proizvaja celice, ki pomagajo uničevati bakterije.

Limfne žile

Limfne žile so cevaste strukture, ki se razprostirajo po celem telesu. Delujejo podobno kot krvne žile, saj prenašajo tekočino, imenovano limfa, ki vsebuje beljakovine, soli, bakterije in druge snovi. Limfa se tvori v tkivih in se nato pretaka skozi limfne žile nazaj v krvni obtok. Limfne žile so pomembne za ohranjanje ravnotežja tekočin v telesu, saj se v tkivih nabere odvečna tekočina, ki jo odstranijo limfne žile.

Bezgavke

Bezgavke so majhni okrogli organi, ki se nahajajo vzdolž limfnih žil. Vsebujejo bele krvničke, ki pomagajo pri boju proti okužbam in drugim škodljivim snovem, ki se prenašajo v limfi. Ko se te snovi znajdejo v bezgavki, beli krvnički jih uničijo, kar preprečuje, da bi se okužba razširila po telesu. Bezgavke so tudi pomembne pri proizvodnji protiteles, ki ščitijo telo pred okužbami.

Limfni organi

Poleg bezgavk obstajajo tudi drugi limfni organi, ki so pomembni za delovanje mezgovnega sistema. Ti organi vključujejo vranico, tonzile, adenoidne žleze in timus. Vranica je največji limfni organ in ima vlogo pri uničevanju starih in poškodovanih krvnih celic. Tonzile in adenoidne žleze se nahajajo v grlu in nosu ter preprečujejo vdor bakterij in virusov skozi dihalne poti. Timus je žleza, ki se nahaja v prsnem košu in proizvaja T-celice, ki igrajo pomembno vlogo pri imunskem sistemu.

Funkcija mezgovnega sistema

Mezgovni sistem ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred okužbami in drugimi škodljivimi snovmi. Beli krvnički v bezgavkah in drugih limfnih organih pomagajo pri uničevanju bakterij, virusov in drugih škodljivih snovi, ki se prenašajo po telesu v limfi. Mezgovni sistem tudi igra ključno vlogo pri uravnavanju tekočin v telesu, saj odstranjuje odvečno tekočino iz tkiv in jo vrača v krvni obtok. Poleg tega mezgovni sistem igra vlogo pri prenosu maščob in vitaminov v krvni obtok.

Mezgovni sistem je pomemben tudi pri …

prepoznavanju tujih beljakovin in antigenskih molekul v telesu. Ko te snovi vstopijo v telo, jih bele krvničke v mezgovnem sistemu prepoznajo in se aktivirajo za boj proti njim. Tako lahko imunski sistem hitro reagira na okužbo ali poškodbo v telesu.

Poleg tega mezgovni sistem igra pomembno vlogo pri razvoju raka, saj lahko rakave celice potujejo po limfnih žilah in se naselijo v bezgavkah ter drugih limfnih organih. Zato lahko preiskave mezgovnega sistema, kot so ultrazvok, CT in MRI, pomagajo pri odkrivanju raka v zgodnjih fazah.

Mezgovni sistem je ključen del imunskega sistema

ki pomaga pri zaščiti telesa pred okužbami in drugimi škodljivimi snovmi. Sestavljajo ga limfne žile, bezgavke in limfni organi, ki delujejo skupaj za uravnavanje tekočin v telesu, preprečevanje okužb, prepoznavanje tujih beljakovin in antigenskih molekul ter prenos maščob in vitaminov v krvni obtok. Razumevanje delovanja mezgovnega sistema je pomembno za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni.

Nazaj na kazalo strani

The post Mezgovni sistem appeared first on Vedeževalka Reneja.

So temnordečkastorjave barve in ležijo na zgornjem desnem delu trebuha za spodnjimi rebri.

Hranila, ki jih prebavila vsrkajo iz hrane gredo po veni v jetra.

Jetra uravnavajo sestavo krvi in sodelujejo pri drugih bistvenih kemičnih reakcijah v telesu. Njihova funkcija je razgradnja postaranih rdečih krvničk, ki vsebujejo rdeče barvilo hemoglobin.

Jetra proizvajajo in shranjujejo beljakovine, uravnavajo presnovo beljakovin in njihovih stranskih produktov.

Sodelujejo pri shranjevanju sladkorjev in maščob, nevtralizaciji snovi, ki so za telo strupene, razgradnji zdravil, proizvodnji žolča.

Žolč v dvanajsterniku pomaga pri presnovi mastne hrane. Jetra tudi pomagajo pri proizvodnji in skladiščenju sestavin rdečih krvničk.

SIMPTOMI

Med pomembnimi simptomi so lahko izguba teka, slabokrvnost, slabost, bruhanje in hujšanje. Bolečine v trebuhu in slaba prebava  so znak težav z jetri, pri obsežnem propadu jeter se lahko spodnji deli in trebuh napolnjijo s tekočino  in se pokaže zlatenica. Bolnik postane tudi zmeden.

The post Jetra appeared first on Vedeževalka Reneja.

To je cev, ki se razteza od ust do zadnjika. V njej se hrana razgradi, tako da se lahko rudninske snovi (minerali), vitamini, ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine (proteini), ki jih hrana vsebuje, vsrkajo v telo.

Usta

Prebava se začne v ustih. Encimi v slini razgradijo ob žvečenju nekatere ogljikove hidrate. Jezik in žrelne mišice potisnejo mešanico hrane in sline  (bolus), v požiralnik, skozi katerega potuje v želodec.

Želodec in dvanajsternik

Hrana se v želodcu, kjer lahko prebije več ur, meša in delno prebavlja s kislino in encimi, dokler ne postane poltekoča (himus), nato pa potuje v dvanajsternik (duodenum). Tukaj himus še naprej razgrajujejo prebavni sokovi iz jeter in trebušne slinavke.

Tanko črevo

Končni stadij prebave se izvrši v tankem črevesu, kjer se hranila razcepijo v kemične enote, ki so dovolj majhne, da preidejo skozi črevesno steno v mrežo krvnih in limfnih žil.

Debelo črevo

Neprebavljena hrana v tekoči obliki teče iz tankega črevesa v debelo črevo, kjer se večina vode vsrka nazaj v telo. Poltrdi odpadek se pomakne navzdol v danko, kjer se shrani, dokler ga ne izločimo skozi zadnjik.

Povrhnjica v črevesju se obnovi vsakih 24 ur in tako lahko presnavlja široko paleto snovi, ki dnevno prehajajo skoznjo. Prebavila tudi hitro reagirajo na dražila, zastrupljeno hrano in lahko povzročajo drisko ali bruhanje.

SIMPTOMI

Lahko se pojavi hujšanje, bruhanje, bolečine v trebuhu, ponavljajoče se trebušne bolečine, napihnjen trebuh, vetrovi, driska, zapeka, na pogled nenormalno blato.

The post Prebavila appeared first on Vedeževalka Reneja.

Čutila so tista, s katerimi zaznavamo svoje okolje . Pet različnih sistemov se odziva na različne dražljaje.

Čutila – Oči nam razlagajo vidne informacije

Čutila – Ušesa zaznavajo zvoke in nadzorujejo ravnotežje.

Čutila – Nos in jezik se odzivata na različne vonje in okuse.

Čutila – Čutilni senzorični živci se odzivajo na telesni dotik, temperaturne spremembe in bolečino.

Čutilo – Oči

Orodje vida so oči. Živčne impulze s slik, ki jih zaznjo oči, razberejo možgani in tako omogočijo vid. Oko usmerja šest različnih mišic, ki ga sukajo, da pogleda predmete v različnih smereh. Normalen vid je odvisen od lomne moči leče in roženice. Svetlobni žarki, ki vstopajo v oko, se zberejo na mrežnici, kjer nastane slika.

Deli očesa so:

Veznica
Očesna veka
Šarenica
Roženica
Zenica
Cilirarnik
Beloćnica
Žilnica
Očesne mišice
Leča
Slepa pega
Mrežnica
Kako nastane vid?

Vid je posledica vzdraženja živčnih celic v mrežnici , ki signalizirajo vzorce intenzitete in barve svetlobe, ki jih razvozlajo možgani.

Brez vida, oči si težko predstavljamo življenje okrog sebe. Zelo pomembno je, da krepimo oči tudi z raznimi vajami in se tudi sproščamo s pomočjo barvne terapije.

Čutila – Ušesa

Uho skrbi za sluh in tudi za položaj in ravnotežje.  Uho sestavljajo zunanji, srednji in notranji del.  Zunanje uho je od zunaj vidna kožna guba , ki varuje sluhovod. Sluhovod varujejo tudi dlačice in lojnice, ki izločajo ušesno maslo, na katerega se lovijo tujki.  V srednjem ušesu so tri najmanjše koščice v telesu – kladivce, nakovalce in stremence – ki povezujejo bobnič z notranjim ušesom. V notranjem ušesu je polž, ki je slušni organ. Tresljaji bobniča se spremenijo v živčne impulze, ki jih možgani zaznavajo kot zvok.

Čutilo – Voh

Vonje zaznavajo vohalni živci. Ti dlačicam podobni organi štrlijo v zgornji del nosne votline in vsrkavajo ter analizirajo molekule iz vdihanega zraka. Voh se lahko okvari s kajenjem, začasno pa ga onesposobita prehlad in alergija.  Trajna okvara voha največkrat ostane po živčni okvari, n.pr. s poškodbo lobanje, ali pa ga lahko povzroči bolezen istega dela možganov, ki interpretira občutek za vonj.

Sestavni deli  čutila za voh so:

Vohalni živec
Nosna votlina
Nosna votlina je povezana s tremi pari sinusov (obnosnih votlin), z zrakom napolnjenih votlin v lobanji. Občutljivi, dlačicam podobni končiči vohalnih živcev  štrlijo v gornji del nostne votline. Zaznavajo vonje v zraku in predajajo informacije  vohalnim betičem (bulbusom), ki so neposredno povezani z možgani.

Čutilo – Okus

Glavni okušalni organi so okušalne brbončice, ki ležijo v resicam podobnih papilah, štrlečih z zgornje površine jezika. Razlikujejo samo štiri temeljne okuse: sladko, kislo, slano in grenko. Okušalne brbončice ležijo na določenih območjih jezika. Čut za okus je povezan z okusom za vonj, kar nam pomaga razlikovati večjo paleto arom. Izguba čuta za vonj je najpogostejši vzrok okvare čuta za okus, nekatera zdravila imajo enak učinek. Redkeje je vzrok za težave pomanjkanje  cinka.

Grenko čutimo na zadnjem delu jezika, kislo ob straneh, slano spredaj in sladko na konici.

Jezik sestavljajo tri vrste brbončic: grapaste, gobaste in nitaste.

Čutilo – Dotik

Čut za dotik, h kateremu spadajo vsi kožni občutki, se prevaja po živcih iz čutilnih receptorjev, ki ležijo pod kožo. Posebna vrsta receptorja je odgovorna za zaznavanje vsakega od občutkov.  Število receptorjev se spreminja od dela do dela telesa. Prstne blazinice in območje okrog ust ima veliko število receptorjev, v koži sredi hrbta pa jih je prav malo. Čut za dotik lahko oslabijo  lokalna okvara kožnih živčnih končičev zaradi poškodbe, nekatere bolezni, ki okvarjajo živčne končiče ali kakšne bolezni možganov ali živčevja.

Receptorji za dotik so različno globoko v koži. Prosti živčni končiči se odzivajo na rahel dotik ter zmerno toploto in hlad. Mielinizirani živćni končiči zaznavajo pritisk, tresljaje in nateg. Termoreceptorji občutijo vročino in mraz in sporočajo v možgane žlezi hipotalamus, da prilagodi telesno temperaturo.

Nazaj na kazalo strani

The post Čutila appeared first on Vedeževalka Reneja.

Možgani in živčevje skupaj skrbijo …

Možgani in živčevje skupaj skrbijo za nadzor nad življenjskimi funkcijami, tako za zavestne dejavnosti kot sta mišljenje in gibanje, kot za podzavestne telesne funkcije, npr. dihanje in prebavo. S pomočjo živcev zaznavamo občutke , kot sta bolečina in temperatura.

Možganom in živčevju sta potrebna stalna dotočnost s kisikom bogate krvi. Prekinitev dotoka krvi je ena najpogostejših motenj pri delovanju možganov in živčevja. Če se preskrba s kisikom v možganske celice prekine za več kot dve minuti, lahko nastanejo nepopravljive posledice.

Zato je življenjsko pomembna nemotena pretočnost krvnih žil. Razpok ali zamašitev možganske žile ima lahko resne posledice, tudi trajno invalidnost.

Možgani

Človeški možgani ležijo v dobro zavarovani lobanji. Sestavljeni so iz milijonov živčnih celic-nevronov in živčnih prog, ki so zmožne neskončnega delovanja in raznolikosti, kot so inteligenca in ustvarjalnost.

Možgani so najbolj zapleten sistem v telesu. Nekateri deli možganov nadzirajo različne funkcije. Obe možganski polobli – hemisferi, mali možgani in možgansko deblo obsegajo skoraj 90 % možganskega tkiva in nadzorujejo zavestne misli in aktivnosti pa tudi razlago čutilnih dražljajev.

Mali možgani uravnavajo podzavestne dejavnosti, kot so usklajevanje gibanja in ravnotežje. Možgansko deblo povezuje možgane s hrbtenjačo in vsebuje živčne centre, ki upravljajo avtomatične funkcije, vzdržujejo življenje, kot sta utripanje in dihanje.

Živčevje

Možgani in živčne proge hrbtenjače sestavljajo osrednje .centralno živčevje., pri tem hrbtenjača služi kot vezni člen med možgani in ostalim telesom. Motorične proge, ki tečejo skozi hrbtenjačo navzdol, prenašajo možganska vzburjenja različnim organom. 

Senzorične proge iz kože  in drugih čutilnih organov  se vzpenjajo skozi hrbtenjačo in prenašajo sporočila možganom.

Mreža perifernih živcev je povezana s centralnim živčevjem  in drugimi deli telesa in skrbi za zavestni nadzor mišic in podzavestni nadzor notranjih organov.

Hrbtenjača

Hrbtenjačo sestavljajo številni snopi živčnih vlaken , ki prenašajo sporočila v možgane in iz njih. Z njo je povezano obrobno-periferno živčevje, ki sega v vse dele in nadzoruje  vse hotne in nehotne dejavnosti.

Iz možganov izhaja 12 parov takih živcev, iz hrbtenjače 31 parov.

SIMPTOMI

Simptomi so odvisni od tega, kateri del je prizadet. Mednje spadajo bolečina, izguba občutka in izguba moči.

Bolezni možganov poleg tega zajemajo še celo paleto duševnih simptomov, kot so glavobol, zaspanost,  prividi,težave z govorom, občutek slabosti.

Nazaj na kazalo strani

The post Možgani in živčevje appeared first on Vedeževalka Reneja.